Počitnice, prosti dnevi in dopusti so čas, ki ga preživimo s svojimi najdražjimi, z družino in tudi s svojimi hišnimi ljubljenci. Malo več prostega časa vsakemu izmed nas omogoča, da se bolje seznanimo, kako poleti pravilno skrbimo za domače živali, živali v morju in divje živali. zbrala sem pomembne informacije, ki bodo vsem ljubiteljem narave in živali v dobrodošlo pomoč.

Pse vzemimo s seboj na počitnice

Pes naj gre na morje z lastnikom. Načrtujmo dopust z avtom. Slovenija ima krasne možnosti za krajše vožnje do morja. Potujmo zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko je hladneje. Vožnjo večkrat prekinimo, naredimo kratek sprehod. Okna ne smejo biti odprta zaradi prepiha, pes ne sme dat glavo skozi okno, prehladil si bo ušesa. Izogibajmo se klimi. Na plaži potrebujemo senco, da se pes ne pregreje. Potapljanje ni priporočljivo zaradi vnetja ušes. Dobra igra je igra s plavajočo žogo in fritzbijem. Psa nujno zaščitimo pred okužbo s srčno glisto, ker je smrtnost tudi do 60%.

Za psa lahko poiščemo tudi primeren pasji hotel. Hotel si vnaprej oglejmo in presodimo, ali pogoji (število varovancev, notranji ali zunanji prostori) ustrezajo našemu kužku. Psi so lahko zelo prizadeti in od žalosti tudi ne jedo. Živali ne vedo, da se bomo vrnili ponje in kdaj. Naj spoznajo okolje, kjer se bodo varovali. Najbolje pa je, da svojega ljubljenca vzamete s seboj, saj ste zanj najbolj pomembni na svetu.

V poletih dneh je največja nevarnost pregretje. Pes se veliko slabše hladi kot človek. Ne hladi se s kožo, ampak samo preko jezika in nekaj malega preko blazinic na tačkah.

Znaki pregretja so pospešeno dihanje, pes je omotičen, apatičen. Pes leži, a je zelo nemiren. Sluznice ima blede. Če s prstom pritisnemo ob dlesen in se le ta ne postavi nazaj v treh sekundah, je pes dehidriran in ima lahko vročinski udar. Pregretega psa nikoli ne polijmo z mrzlo vodo, je smrtno nevarno. Ukrepajmo hitro, poiščimo pomoč veterinarja.

Če opazimo kužka ali drugo žival v pregretem avtu, pokličemo policijo ali 113. V avtu temperatura skokovito narašča. Usodne so lahko že minute.

Mačke so najraje doma
Nekatere mačke so zelo navezane na lastnike, druge manj. Vse mačke potrebujejo nadzor in ustaljen ritem. Ob odhodu poiščimo prijaznega človeka, ki bo žival vsak dan obiskal, jo vsaj 2x dnevno nahranil in ji pospravil stranišče. Problem osamljenosti in dolgočasja rešimo s posvojitvijo dveh kompatibilnih mačk. V tem primeru si mačke delajo družbo, zato je zelo priporočljivo. Stroški niso bistveno večji, je pa zagotovo živalim mnogo bolj prijazno. Mačke, ki so na lastnike zelo navezane, poskusimo vzeti s seboj, morda več let na isto dopustniško lokacijo, da okolica ne bo predstavljala dodatnega stresa.

Ptice, race, labodi, ježki in druge divje živali

Tudi divje živali so zelo dragocene. Opazujmo jih in jih ne motimo. Bodimo uvidevni do žuželk, ki zelo hitro izumirajo. Ne uporabljajmo strupov za zatiranje škodljivcev, pripravimo naravno zaščito. Ne utapljajmo sršenov, os in drugih žuželk, zvabimo jih stan od ljudi (s kakšnim sadjem). Pticam pripravimo napajalnike – vsi v ročih dneh potrebujemo vodo. Živali ne hranimo s kruhom. Kupimo zrnje, ki je namenjeno hrani za živali. Zrnje za labode in race lahko kupite v Veterini Buba v Grosupljem.

Čebeli, ki omaga, pripravimo sladkor, raztopljen v vodi in ga polijemo na tla, da si nabere novih moči.  Insektov ne utapljajmo v kozarcih. Stran od nas jim nastavimo sadje in odleteli bodo drugam.

Nočnim obiskovalcem ježem poleg sveže vode lahko pripravimo še kvalitetne mačje brikete, kak jajček, malo mesa. Bodimo prijazni do živali in preglejmo travo pred košnjo. Ne pokosimo (razmrcvarimo) živih bitij, ki se skrivajo ali gnezdijo v hladni travi. Pri sekanju dreves preverimo, če so na drevju gnezda. Prestavimo jih v bližino ali še bolje, odložimo sečnjo.

Morske zvezde, raki, ježki, polži, školjke, ribe sodijo v morje

Tudi na obali in v morju naj velja slogan »Žival ni igrača«. Živali v morju za življenje potrebujejo morski ekosistem. Čudovita morska bitja opazujemo. Nikoli se ne igrajmo »iger« kot so lovljenje rakov (žal tudi lomljenje klešč), sušenje zvezd in školjk na obali. S tako igro živali namenimo počasno umiranje na soncu, brez vode. Če opazimo igro otrok z živimi morskimi živalmi, jim prijazno razložimo, da imajo živali čutila, čustva, tudi inteligenco. Bolečino čutijo.

Na obali ne puščajmo odpadkov, ogorkov, nikakor ne embalaže in plastike (ovojčki cigaretnih škatel), v katere se živali zapletejo, jo pojedo in posledično poginejo.

Pomembne številke

Pripravimo si številke, ki jih boste morda urgentno rabili. Potrebujete telefon vašega veterinarja, ki žival že pozna. Nujna 24-urna pomoč je na voljo na Veterinarski fakulteti v Ljubljani vse dni v letu. Za izgubljene in najdene živali kontaktirajte pristojna zavetišča. V nujnih primerih življenjske ogroženosti morda tuje živali, pokličite 113, dali vam bodo navodila. O pticah, ježkih in drugih divjih živalih lahko v Ljubljani naslovite Ambulanto za ptice, kunce, glodavce in plazilce (01 477 92 51 do 15h), v Mariboru Veterinarska ambulanta Pika (0591 794 78) in na Ptuju Veterinarska bolnica Ptuj (02 749 36 50). Za divje živali je pristojno Zavetišče za divje živali Muta (02 876 12 85 ali 041 518 939).

Želim, da bi omenjene številke vsi čim manj potrebovali. Če pa opazimo žival v stiski, ne poglejmo stran in ne čakajmo, da bo morda »že kdo drug« ponudil pomoč. Živali si ne morejo pomagati same. Poleti se rane in poškodbe hitro zagnojijo. Živali jedo črvi pri živem telesu, zato jih odnesimo k veterinarju, četudi niso naše. Pozitivna dejanja solidarnosti med ljudmi, dobri vzgledi odgovornega skrbništva živalim in spoštljivega sožitja z naravo bogatijo naše življenje. Delujmo s svojimi pozitivnim zgledom 🙂 – tukaj in zdaj.

Želim vam čudovite počitnice v objemu narave in hišnih ljubljencev!

 

Mojca Furlan

(Vir: Kako pomagamo živalim poleti, Moj planet, junij 2018)

moj-planet-zivali-poleti-2018-jpg morski-jezek