Rakci, morski ježki, morske zvezde, hobotnice in ribe za življenje potrebujejo morje, ne obale.
Igranje ob vodi, v morju, s kamenčki, peskom in mivko, je nekaj prekrasnega. Otroška igra na obali ob morju naj ne vključuje živih živali. Morske živali naj ostanejo v morju. Vsako življenje je dragoceno, zato živali opazujmo in občudujmo z razdalje. Lahko jih narišemo na večje kamne. V knjigah o živalih raziščimo, kaj potrebujejo za svoje življenje. Nikoli ne pozabimo, da so tudi prebivalci morja čuteča bitja, ki občutijo bolečino.
Starši, bodimo pozorni na svoje otroke. Ne dovolimo jim iz morja živali prinašati za kratkotrajno zabavo ali zaradi radovednosti. Otroci kasneje poškodovane živali zavržejo, nanje pozabijo, jih prepustijo počasnemu trpljenju ter umiranju na soncu. Živali naj nikoli ne bodo igrače.
Veličino naravnega okolja ljudje razumemo le v pristnem stiku z naravo, ko jo čutimo, ko jo doživljamo. Takrat lahko razvijamo empatijo do drugih bitij in pridobivamo spoštovanje do naravnih darov. To je pot, ki pelje k plemenitim vrednotam.
Spoštujmo prav vsa živa bitja, ki so prebivalci našega morja! Mnoge vrste so tik pred izumrtjem. Če opazimo nepravilno ravnanje in ogrožanje življenj živali, reagirajmo. Poskusimo sami razložiti ljudem, da to ni prav. Lahko tudi anonimno pokličemo na policijo.
Pse vzemimo s seboj na počitnice
Pes naj gre na morje z lastnikom. Načrtujte dopust z avtom. Slovenija ima krasne možnosti za krajše vožnje do morja. Potujte zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko je hladneje. Vožnjo večkrat prekinite, naredite kratek sprehod. Okna ne smejo biti odprta zaradi prepiha, pes naj ne gleda skozi okno, prehladil si bo ušesa. Izogibajte se klimi. Na plaži zagotovite senco, da se pes ne pregreje. Potapljanje ni priporočljivo zaradi vnetja ušes. Igrajte se s plavajočo žogo in fritzbijem. Ne pozabite dokumentov. Zaščitite se pred okužbo s srčno glisto, ker je smrtnost tudi do 60%.
Za psa lahko poiščete tudi primeren pasji hotel. V dobrem hotelu naj bi se pes imel boljše kot lastnik na morju, zato ga ne bi smel preveč pogrešati. Sicer so psi lahko zelo prizadeti in od
žalosti tudi ne jedo.
V poletih dneh je največja nevarnost pregretje. Pes se veliko slabše hladi kot človek. Ne hladi se s kožo, ampak samo preko jezika in nekaj malega preko blazinic na tačkah.
Znaki pregretja so pospešeno dihanje, pes je omotičen, apatičen. Pes leži, a je zelo nemiren. Sluznice ima blede. Če s prstom pritisnete ob dlesen in se le ta ne postavi nazaj v treh sekundah, je vaš pes dehidriran in ima lahko vročinski udar. Ne polivajte pregretega psa z mrzlo vodo, je smrtno nevarno. Ukrepajte hitro, poiščite pomoč veterinarja.
Mačke so najraje doma
Nekatere mačke so zelo navezane na lastnike, druge manj. Vse mačke potrebujejo nadzor in ustaljen ritem. Ob odhodu poiščimo prijaznega človeka, ki bo žival vsak dan obiskal, jo vsaj 2x dnevno nahranil in ji pospravil wc. Problem osamljenosti in dolgočasja rešimo s posvojitvijo dveh kompatibilnih mačk. V tem primeru si mačke delajo družbo, zato je zelo priporočljivo. Stroški niso bistveno večji, je pa zagotovo živalim mnogo bolj prijazno. Mačke, ki so na lastnike navezane, poskusimo vzeti s seboj, morda več let na isto dopustniško lokacijo, da okolica ne bo predstavljala dodatnega stresa.
Race, labodi, ježki in druge divje živali
Okoli nas je pestro življenje. Opazujmo in ne motimo. Ne uporabljajmo strupov za zatiranje škodljivcev, pripravimo naravno zaščito. Živali ne hranimo s kruhom. Kupimo zrnje, ki je namenjeno hrani za živali. Zrnje za labode in race lahko kupite v Veterini Buba v Grosupljem.
Nočnim obiskovalcem ježem poleg sveže vode pripravimo še kvalitetne mačje brikete, kak jajček, mokarje. Bodimo prijazni do živih bitij, ki gnezdijo, počivajo v travi. Preglejmo travo pred košnjo. Ne pokosimo (razmrcvarimo) živih bitij, ki se skrivajo ali gnezdijo v hladni travi. V hudih bolečinah umirajo lahko več dni. Pri sekanju dreves preverimo, če so na drevju gnezda. Prestavimo jih v bližino ali še bolje, odložimo sečnjo.
Raznolikost in število žuželk se zmanjšuje zaradi onesnaževanja in vedno manjšega števila cvetočih rastlin na vrtovih. Ti naj bodo čim bolj naravni. Nasadimo zelišča, medonosne in tudi samonikle rastline. Letošnje leto je bilo zaradi obilice dežja v maju posebej pogubno za naše čebele, saj niso nabrale dovolj hrane zase. Čebeli, ki je omagala, nastavimo raztopino sladkorja v vodi. Nam neprijetnih, kot so npr. ose ali sršeni, ne utapljajmo v sladkih pijačah. Nastavimo jim sadje, pa bodo odletele stran od nas.
Žuželkam pomagajmo tudi s »hoteli za žuželke«. Navodila poiščimo na spletu. Žuželke in ptice bodo »pomalicale« rastlinam škodljiva bitja.
Pticam v poletni vročini ponudimo lončene napajalnike (stran od mačk) s svežo vodo z globino največ 2 do 3 cm, da se ne utopijo, saj ptice napajalnik uporabljajo tudi za kopanje. Napajalnik moramo vsak dan očistiti s svežo vodo. Detergentov ne uporabljamo, da ne škodijo zdravju ptic. Nizkih lončenih posod z vodo bodo ponoči veseli tudi ježki, mačke, kune in druge nočne živali.
Na izletih, na obali, na obrežjih rek in doma ne puščajmo nobenih smeti. Dobro zatesnimo ločevalne zabojnike. Živali delce plastike zamenjajo za hrano in počasi poginejo. Veliko pretresljivih posnetkov najdemo na mnogih videih.
Izumiranje rastlinskih in živalskih vrst
V zadnjih 4,5 milijarde let je bila Zemlja priča petim množičnim izumrtjem vrst, ki so bila posledica izbruhov vulkanov, trčenja asteroidov na zemeljsko površino ali padca morske gladine. Danes svet vstopa v šesto dobo množičnega izumrtja vrst – v prvo v zgodovini, za katero smo odgovorni ljudje kot vrsta in ne narava s svojimi pojavi.
V Sloveniji je ogroženih preko 10 odstotkov višjih rastlin (brstnic, to je praprotnic in semenk), 40 odstotkov sladkovodnih rib, 55 odstotkov vrst ptic, 62 odstotkov sesalcev in kar 90 odstotkov plazilcev in dvoživk, ki sta v Sloveniji in v svetu najbolj ogroženi skupini živalskih vrst. Ali bodo siničke in vrabci zaradi pomanjkanja žuželk kmalu za vedno izginili? Kaj pa žabe?
Svetovna organizacija za varstvo narave WWF poroča, da je na izgubo rastlinskih in živalskih vrst najbolj vplivalo kmetijstvo, ribištvo, rudarstvo in druge človeške dejavnosti, ki prispevajo k izgubi in degradaciji življenjskih okolij ter prekomerno izkoriščanje naravnih virov, onesnaževanje in podnebne spremembe.
Živinoreja zaseda že okoli 40 odstotkov vsega kopnega na planetu, porabi več kot polovico vse sladke vode, z umetnimi gnojili onesnaži celinske in morske vode, v ozračje prispeva veliko količino izpustov toplogrednih plinov. Ob sedanji praksi prekomernega ribolova napovedujejo, da bodo oceani do 2050 ostali brez rib, kar lahko pripelje do uničenja največjega ekosistema na svetu. Morebiti bomo pri pripravi svojih obrokov pomislili tudi na te številke, za katerimi se skrivajo ogromni negativni vplivi na naravo in hudo trpljenje rejnih živali.
Več podatkov je v knjigi Šesto izumrtje (Kolbert E., Umco 2018) in v arhivu radijske oddaje Vala 202, Oddaja Frekvenca X- Rajskega vrta več, https://val202.rtvslo.si/2019/02/frekvenca-x-144/
Nekaj predlogov za naravoslovno obarvano počitniško branje
Čudežna bolha Megi – Zbirka avtorice Dese Muck
Modrost volkov – Elli H Radinger
Neznani svet živali – Dr. Karsten Brensing
Skrivno življenje živali – Peter Wohlleben
Skrivno življenje dreves – Peter Wohlleben
Mojca Furlan
