Znanstveniki so na podnebne spremembe opozarjali že pred dobrimi 30 leti in več. Posledice, ki smo jim priča v sedanjosti, so predstavljene v knjigi in v nagrajenemu dokumentarnemu filmu Neprijetna resnica avtorja Al Gora iz leta 2006. Po besedah slovenske znanstvenice in Nobelove nagrajenke Lučke Kajfež Bogataj nam zmanjkuje časa za korenite spremembe ustaljenega načina življenja. Dogajanje in ukrepanje zdaj in v prihodnjih nekaj letih bo vplivalo na prihodnost naših otrok, vnukov kot tudi na daljše časovno obdobje.
Podnebje se spreminja zaradi segrevanja zemlje. Po poročanju NASE je bilo v zadnjih 22 letih letih 20 najtoplejših let v zadnjem stoletju. Planet je glede na stanje pred razcvetom industrije že toplejši za eno stopinj. Sliši se malo, a vpliv na naravne procese je ogromen in zelo zaskrbljujoč.
Vročinska in sušna obdobja so vedno bolj pogosta, požari pustošijo po vseh celinah, spremljamo taljenje tisočletnih ledenikov. Taljenje ledeniškega ledu na Grenlandiji in Antarktiki povzroča dvigovanje morske gladine, pred našimi očmi izumirajo polarni medvedi. Zaradi višje temperature morja izhlapevajo in povzročajo več vlage, več dežja, silovite nalive in nevihte, poplave in izginjanje kopnega. Zaradi dviga temperature se morje tudi razteza, v nevarnosti so zalivski tokovi. Daleč stan od naših oči se talijo več deset tisoč let zamrznjena tla – taljenje permafrosta v zrak sprošča metan, ki je zelo močan toplogredni plin.
Deževni gozdovi so pljuča planeta. Drevesa in rastline vsrkajo tretjino toplogrednih plinov. Izsekane in požgane pragozdove ogromnih razsežnosti nadomestijo polja soje, kavčukovcev in pašniki. Najobsežnejše sečnje pragozdov izvajajo zaradi pridobivanaj palmovega olja. Posekana drevesa izpustijo ogljikov dioksid nazaj v ozračje. S potrošnjo, z nakupi, s preobiljem vsega posredno spodbujamo sečnjo dragocenih gozdov.
Živali se poleg drugih nevarnosti sedaj borijo še s prilagajanjem na hitro spreminjajoče se razmere v okoljih, kjer živijo. Izgubili smo že več kot 60 odstotkov divjih živali. Od leta 2016 opažajo beljenje koralnih grebenov po vsem svetu. Naša generacija bo odgovorna za izgubo najveličastnejšega morskega ekosistema. Trdnost svetovnih ekosistemov zamaje že izguba najmanjših organizmov, saj so povezani v soodvisne mreže, ki tvorijo temelje življenja na Zemlji.
Prehod na razogličenje planeta zajema zmanjšanje porabe energije, popolno opustitev fosilnih goriv, uporabo obnovljivih virov energije, spremembe prehranjevanja zaradi pogubnega vpliva živinoreje na okolje, zmanjšanje potrošnje in posledično zmanjšanje odpadkov. Ukrepajmo skupaj in vsak pri sebi! Izberimo zelena dejanja in ohranimo planet.
Mojca Furlan, mentorica
